Pazin leži v geografskem
središču Istre in je sedež Istrske županije. Pomembne dejavnosti so
lovski turizem,
izletniški turizem in
tranzitni turizem, te
kmečki turizem. Med naravnimi zanimivostmi je v ospredju
Pazinska jama, kamor izginja
rečica Pazinčica, ki je izjemen hifrografski in geomorfolški spomenik istrskega krasa. Dno brezna je okrog 130 m globoko pod navpičnimi stenami, prvo stezo do tja pa so speljali 1877. Stari del Pazina -
Kaštel - se je razvil ob kastelu, ki so ga postavili v 9. stol. na skali, 130 m nad breznom. Kastel je prvič omenjen 983 v listini cesarja Otona II. kot Castrum Pisinum v lasti poreške škofije. Je eden najbolje ohranjenih gradov v Istri. Z grbov, vzidah v fasado, je razvidno, da je imela pazinska grofija, ustanovljena v 12. stol. več gospodarjev. V jedru starega Pazina je tudi cerkev sv. Nikole, omenjena že 1266, dokončana 1441. Na zidovih in stropu so ohranjene freske neznanega slikarja iz 15. st.
Frančiškanski samostan so postavili 1463 - 77; na glavnem oltarju je poliptih Girolama da Santacroce iz 1536.
