Žminj je naselje v osrednji Istri, na griču med Limsko drago in dolino reke Raše, na križišču cest proti Kanfanarju, Labinu, Pazinu in Svetvinčentu.
V Žminju se prirejajo v koncu avgusta enega najbolj znanih istrskih ljudskih praznikov: Bartulja poteka v čast zaščitnika Žminja, sv. Bartola.
Prav na tem kraju opazimo križev pot iz leta 1720, jer je mestece bilo v davnini na pomembnom križišču cest. Od leta 1368 je kraj pripadal istrskemu okrožju, torej je bil pod avstrijsko oblastjo. Leta 1617 so ga zavzeli Benečani, ki so tu ostalo leto dani. Od nekdanje utrdbe je ohranjen del gradu en eden od štirih ogroglih stolpov in eno krilo trdnjave, ki je včasih ograjevala vse štiri strani. Včasih je naselje obdajal še dodatni obroč obzidja, ki je varoval hiše vaščanov. Vstop v trdnjavo je bil takrat mogoč le prek dvižnega mostu pred vhodnimi vrati mesteca. V bližini stoji baročna stolnica sv. Mihaela, zgrajena med letoma 1625, in 1718. Postavili so je na mestu prejšnje, iz 12. stoletja. Cerkev sv. Mihaela ima tudi zelo opazen zvonik (34 m). Tik ob stolnici stoji cerkev sv. Trojice s freskami iz leta 1471.