Herceg Novi je večje, povsem turistično naselje ob vhodu v Boko Kotorsko. Razprostira se po strmem pobočju od 10 do 150 m nad morjem, vzdolž prelepih zalivčkov in plaž, z dolgimi stopnišči in značilnimi primorskimi stavbami. Mesto je oaza zelenja na sicer precej sušni kamniti obali. Ugodna klima omogača rast običajnemu sredozemskemu rastlinju in še 250 različnim vrstam tropskih in subtropskih rastlin, ki so jih daljnih dežel sem prinesli domači mornarji.

Herceg Novi je središče 25km dolge riviere, ki se razteza od Njivic do Kamenarov pod najvišjim vrhom tega dela jadranske obale, 1893 m visokim Orjenom. Mesto ima blago sredozemsko podnebje. Poletno vročino blažijo morski in planinski vetriči.

Zgodovina Herceg-Novega je tisočletna. Bogati jo žlahtna kulturna tradicija, ki so jo zapustila obdobja Ilirov, Grkov in Rimljanov. Njegov najpomembnejši graditelj je bil bosenski kralj Tvrdko I. leta 1382. Dogradil, utrdil in olepšal pa ga je vojvoda ali herceg Stijepan Vukčić v 15. stoletju. Po njem se mesto imenuje Herceg, temu so pozneje dodali Novi. Leta 1483 je prišel pod turško oblast, ki je z manjšimi prekinitvami trajala do leta 1687. Turke je pregnalo ladjevje bebeške republike in pod beneško vladavino je ostal do njenega propada leta 1797. Nadaljevala se je avstrijska oblast z manjšimi prekinitvami do leta 1918. Izjemen mestni spomenik je Stari grad, obkrožen z mestnim obzidjem, znotraj katerega je vrsta zgodoviskih objektov. Začetek srednjeveškega mesta prestavlja Morska trdnjava, okoli katere se je razvilo prvotno naselje. Trdnjavo so dogrejevali in preurejali Turki, Benečani in Avstrijci. Tako je danes Herceg Novi zakladnica različnih slogov, od orientalske arhitekture do baroka. Izstopajo objekti, kot so Kanli kula, ki je preurejena v letno gledališče, Sahat kula, kjer je vhod v staro mesto, sakralni objekti z cerkvami sv. Jeronim, sv. Leopold Mandić, sv. Antun in sv. Franjo, Peraška vrata, mestna vrata in obrambni stolp ter zgradba mestnega arhiva s knjižnico, ki hrani okrog 30000 knjig. Nad mestom je trdnjava Španjola, posebnost med sakralnimi objekti zunaj obzidja je samostan Savina, najlepša stavba baročne arhitekture na Jadranu. Reprezentančne spomenike je zapustila tudi vladavina Avstro-ogrske s trdnjavami: Mamula, Prevlaka in Arza ob vhodu v bokokotorski zaliv.